Tema: Fotografska razstava

»Razstava bo osveščala o pomenu ohranjanja narave za prihodnje generacije.«

»To je bil tovrsten ustvarjalni izziv nekaj povsem novega.«

»Na severu te male domovine je mesto, kjer sem bil nekoč doma.«

»Združil sem podobe mesta z verzi, kot neko ilustracijo pesmi, ki je skorajda alternativna himna Maribora.«

»Ko sem bil najstnik, takoj po drugi svetovni vojni, je na Japonsko prišla ameriška popkultura, ki je pritegnila mlade. Zelo pomembno se mi je zdelo, da dokumentiram vse, kar se dogaja, zato sem mamo prosil za fotoaparat.«

»Udeleženci so prek fotografije spoznavali njegove prebivalce in kulturno dediščino, vsekakor pa njihove fotografije odsevajo raznolike poglede na to, kako se gradi in ohranja ter tudi preoblikuje identiteta.«

»Dela prinašajo svež pogled mladih umetnikov, obenem pa vabijo k razmisleku o pomenu lokalne identitete tudi v našem prostoru.«

»Podoba slovenske krajine ni statična, temveč je odraz naravnih danosti in človekovega delovanja ter se skozi čas spreminja.«

»Razstava je pomembna za razumevanje nastajanja in spreminja podobe slovenske krajine.«

»Gre za projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike.«

»pristno podobo človeka skozi svetlobo in senco, takšnega, kot ga je ob pogovoru ob kavi doživela avtorica«

»Gre za podobe napol urbanih krajin, ki s svojo dokumentarno vrednostjo in subtilno estetiko prikazujejo posledice agresivnih človeških posegov.«

»Izginajoča narava se umika betonski sivini, ki simbolizira potrošniško logiko in kapitalu podrejene vrednote.«

»Ostanki svetlobe tako niso le dokument časa, temveč tudi poziv k razmisleku o kakovosti bivanja, pomenu prostora in družbeni odgovornosti.«

»Fotografije, ki so postavljene na ogled, niso zgolj portreti delavcev ali pokrajine, temveč pripovedujejo o trudu, strasti in ponižnosti, ki spremljajo ta starodavni poklic.«

»Vsak motiv govori o sončnih žarkih, ki poljubljajo morsko vodo, o rokah, ki s premišljenimi gibi in stoletno modrostjo pobirajo sol, ter o tišini, ki jo prekinjata le šum vetra in petje ptic.«

»Življenje je polno različnih svetlob, tako lepih kot tistih bolj surovih. A bistvo življenja ni le v tem, kar vidimo, temveč v tem, kako gledamo.«

»Koža je površina svetlo-temnih ali barvnih kontrastov, različne napetosti in strukture površine. Rob kože (okončine) je oster v primerjavi s kožo, ki se v senci mehko »združi« s kožo drugega dela telesa.«

»Rob sence na eni strani (kontrastno) omejuje eno površino, na drugi strani pa senca/površina mehko prehaja v drugo površino. Poigrava se s simetrijo, križanjem črt in smeri, s svetlim in temnim, vdolbinami in izboklinami. Fotografija v nas vzbudi željo po dotiku (da to kožo pogladimo in jo začutimo pod prsti).«

»Jeraševe estetsko skladne fotografije niso le rezultat fotografovega doživljanja okolja in ambienta, pač pa tudi fotografova interpretacija.«

»Z 'igro' svetlobe in sence, s svetlim in temnim ter s kompozicijo poudarja in/ali izpostavlja posamezne podrobnosti.«

»Nekatere fotografije so strožje, skoraj dokumentarne, lahko so bolj pripovedne, lahko pa tudi humorne, zabavne in hudomušne.«

»Slepota je specifična težava.«

»Meni je on popoln navdih, on je z eno roko samozavestnejši, kot sem jaz.«

»Ob lučeh bazena sem dodal še nekaj svojih luči in pomagal, da je Đurić videti kot grški bog, fotografija je takoj skočila ven.«

»Vsaka zase je pripovedna ali izpovedna na povsem svoj, avtorski način, skupaj pa tvorijo bogato celoto, ki gledalcu podaja širino fotografske ustvarjalnosti in človeškega duha.«

»Posledično preizprašujem, ali je mogoče najti pomen življenja v današnjem sodobnem trenutku, ki je zaznamovan z razkrojem vrednot in sistemov ter podsistemov, torej nosilcev tistega, čemur smo rekli človeštvo, človeška družba.«

»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«

»Predvsem se počutim privilegirano, ker je Dragan Teodorović - Zeko, krasen človek in fotografski mag, svojo razstavo in monografijo poimenoval po mojih verzih. To so bili neki lepši in srečnejši časi.«

»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«